Sedež: GLEDALIŠKA ulica 6, 2000 Maribor

Svetovalna delavka: ALENKA LIN VRBANČIČ  SIMONIČ, univ. dipl. pedagoginja in filozofinja., spec. PZU, RPGT (plesno gibalna terapevtka, registrirana pri Združenju plesno gibalnih terapevtov Slovenije)

Tel.: 02 23 474 37

E-pošta: alenka.v-simonic@guest.arnes.si

 

Delo svetovalne službe je namenjeno vsem udeležencem : otrokom in njihovim staršem, strokovnim delavcem, vodstvu. Svetovalna delavka sodeluje pri načrtovanju in evalvaciji dela vrtca, se po potrebi in v dogovoru z vzgojiteljicami vključuje v delo oddelkov ter izvaja predavanja in delavnice za strokovne delavke ter starše. Sodeluje z zunanjimi strokovnimi sodelavci in službami ter nudi individualno neposredno pomoč otrokom in staršem.

Svetovalna delavka opravlja svoje delo v skladu s Smernicami za svetovalno delo v vrtcu.  Prizadeva si za enakovredno zastopanost vseh vrst  dejavnosti: dejavnosti pomoči, razvojno – preventivnih dejavnosti in  razvojno-analitičnih dejavnosti. Dejavnosti  potekajo na različnih področjih: igra in poučevanje;  kultura, vzgoja, klima in red v vrtcu; delovanje v okviru mreže; izboljšanje socialne klime; telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj; sprejem in uvajanje otrok v vrtec; prehod otrok iz vrtca v šolo; socialno-ekonomske stiske.

Svetovalni odnos je posebni strokovni odnos, ki bistveno opredeljuje vse različne oblike in metode dela svetovalne službe. Svetovalni odnos temelji na dogovoru z vsakim posameznim udeležencem. Skozi svetovalni odnos si svetovalna delavka prizadeva vzpostaviti, razvijati in vzdrževati ustvarjalno soočanje in sodelovanje vseh udeležencev v projektu sodelovanja in pomoči.

 

Svetovalna delavka sodeluje, se vključuje, pomaga in svetuje pri različnih vidikih otrokovega razvoja in vzgoje:

1. Vključitev in navajanje otroka na življenje v vrtcu.

2. Reševanje težav, ki jih ima otrok ob prelomnih in kritičnih situacijah v družini, npr.:

  • rojstvo sorojenca;
  • razveza;
  • selitev;
  • smrt;
  • odvisnost;
  • socialno-ekonomske težave;
  • in druge pomembne življenjske situacije.

3. Razumevanje in odpravljanje otrokovih razvojnih, čustvenih in vedenjskih težav ter stisk:

  • težave pri  hranjenju, spanju, močenju postelje;
  • nemirnost, agresivnost, nočne more in strahovi;
  • samozadovoljevanje ter druge navade in razvade;
  • drugo.

 

4. Posebnosti v navezovanju stikov, komunikacija in vključevanje otroka v ožje in širše socialno okolje, …

5. Pomoč otrokom s težavami in motnjami v razvoju.

6. Posebnosti v razvoju in spodbujanje nadarjenih otrok.

7. Prehod in priprava na vstop v šolo.

8. Druge stiske, dileme ter izzivi s katerimi se odrasli srečujemo pri vzgoji otrok.

Proces svetovanja temelji v partnerskem odnosu z vsemi udeleženci življenja in dela v vrtcu ter poteka po načelih prostovoljnosti, skupnega dogovora, zaupnosti podatkov, vedno v dobro otroka in njegove družine. V procesu svetovanja je ključna aktivna vloga  vseh vključenih: vzgojiteljic, staršev in otrok.

V vrtcu posebno pozornost posvečamo opazovanju in spremljanju razvoja vseh otrok, med njimi tudi vašega. Zavedamo se, da  imajo možgani v   predšolskem obdobju (še posebej do tretjega leta starosti) izrazito zmožnost spreminjanja in razvoja nevronskih zvez  ter celo nadomeščanja primanjkljajev. Potrebna  pa je intervencija od zunaj, iz okolja – ključno je, da otrokom zagotavljamo ustrezne spodbude, da s skupnimi močmi prispevamo k razvoju spodbudnega okolja za prav vsakega otroka. To je odločilnega pomena za  nadaljnji razvoj in za kasnejše zmožnosti  na vseh področjih učenja in življenja. V ospredje je postavljeno vprašanje, kako se otroka razvija in  kaj in kako se otrok uči ter v povezavi s tem : kako zagotoviti kvalitetne storitve in programe, vključno z bolj tesnim sodelovanjem in vključevanjem staršev (opolno-močenje staršev). Pomembno je tudi  prepoznavanje ogrožujočih dejavnikov in krepitev varovalnih dejavnikov v razvoju  otrok.

»Unča preventive je vredna kot funt zdravila« ( Benjamin Franklin) 

V vrtcu si  v skladu s sodobnimi spoznanji o pomenu zgodnjih spodbud za razvoj otrok prizadevamo za skupnostni pristop k razvoju spodbudnega okolja in na področju zgodnje obravnave otrok.

Zavedamo se, da neprepoznane razvojne ali druge  težave na določenem področju, lahko, če niso ustrezno obravnavane, ovirajo razvoj na drugih področjih in lahko vplivajo na pojav dodatnih težav. Pomembno je, da se težave odpravijo čim prej, ko otroku še ne povzročajo večjih stisk in občutka neuspeha ter izključenosti iz skupine vrstnikov. S starostjo se določeni napačni vzorci (npr. gibalni, govorni) utrdijo in njihovo odpravljanje je dolgotrajnejše in težavnejše. Marsikatere razvojne težave v predšolskem obdobju sicer z razvojem izzvenijo, kar pa ne velja vedno. Zato je zelo pomembno, da otroku priskrbimo ustrezno pomoč in zagotovimo prilagoditve, ki jih potrebuje za polno aktivno vključenost v vrtcu in tudi za življenje v ožji in širši skupnosti.

V primeru  zaskrbljenosti glede posameznih opažanj o otroku pristopamo proaktivno. Starše povabimo na posvetovalni razgovor, predstavimo različne oblike sodelovanja in podpore.  Dejavnosti pomoči in podpore zagotavljamo v okviru vrtca in tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Dejavnosti pomoči in podpore skušamo v čim-večji meri zagotoviti v otrokovem naravnem /vsakodnevnem okolju.

Včasih je potreben krajši čas obravnave, spet drugič je potreben dolgoročen načrt pomoči in podpore ter tudi sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki.  Z  individualnim pristopom in posebnimi metodami  svetovalna delavka ali drugi izvajalci dodatne strokovne pomoči otroka ustrezno motivirajo  in mu pomagajo preseči težave, ki bi ga sicer lahko ovirale. Izrednega pomena je, da so podpore deležni tudi starši. V primeru večjih posebnih potreb ali dalj časa trajajočih težav ali ovir, ki jih ni mogoče povsem odstraniti , otroka učimo in podpiramo pri tem, da se uči  čim bolje živeti z njimi, da ne bodo ovirale drugih področij njegovega razvoja. Pri tem imajo izredno pomembno vlogo tudi starši.

Del protokola  za sodelovanje vrtca s starši je, da starše spodbujamo k sodelovanju, jih obveščamo o oblikah pomoči in svetovanja, ki so na voljo. Za svetovanje in posvetovanje se starši odločajo prostovoljno in se zanj dogovorijo osebno, s pomočjo vzgojiteljice, po telefonu ali e-pošti.