Vstop v vrtec je za otroka in starše pomemben dogodek. Za mnoge otroke je prvič, da so dalj časa ločeni od staršev. Otrok se sreča s številnimi novimi vtisi in doživetji. Prilagoditi se mora novemu ritmu življenja, novim zahtevam, skupini vrstnikov, s katerimi si deli igrače in pozornost odraslih. Soočen je z različnimi značilnostmi in zahtevami socialnega življenja izven primarne družine:

  • odreči se stalni prisotnosti bližnjih in sprejeti kratkotrajne ločitve od njih;
  • navezati se na vzgojiteljice, ki bodo deloma nadomeščale starše v času bivanja v vrtcu;
  • navaditi se na nov prostor, deliti relativno majhen prosto z večjim številom drugih otrok ;
  • navaditi se na novo dnevno rutino;
  • navaditi se na drugačno hrano, stranišče, igrače, ležalnik…;
  • navaditi se na to, da bo v skupini otrok le eden od mnogih;
  • postati samostojnejši;
  • naučiti se sodelovanja z otroki;
  • vključiti se v vodene dejavnosti in skupinske igre.

Vse to prinaša v otrokovo življenje velike spremembe. Vsak otrok doživlja prehod iz družine v vrtec na svoj način. Uvajalno obdobje je naporno tako za otroka kot za starše, saj otrok od njih zahteva več kot sicer. Zelo pomembno je, da se na to pripravimo in si za potrebe otroka vzamemo čas. Otrok doživlja različna čustva, pogosto se slednja tudi prenašajo (transfer) – od staršev na otroka, iz otroka na starše , v skupini med vrstniki,… Mlajši otroci ob vstopu v vrtec še ne govorijo in svojo stisko kot tudi ostalo sporočajo nebesedno. Tudi večji predšolski otroci, ki besedno do neke mere že zmorejo izraziti svoje počutje in čustva, pa imajo težave z obvladovanjem in uravnavanjem le teh. Če dobro pomislimo, nam tudi odraslim na tem področju velikokrat »škripa«. Otroci pa še v večji meri odreagirajo psihosomatsko: njihove stiske se odražajo v telesnih odzivih, vedenju. Otrok torej potrebuje čas, da se čustva poležejo, preusmerijo in predelajo. Pomembno je, da odrasli vemo, kaj otrok doživlja in ga pri tem spremljamo. Če se starši otrokovim čustvom posvetijo, ne da bi jim pripisovali lastne pomene in jih potencirali, je to ena najboljših življenjskih naložb.

Pomembno je, da se zavedamo, da se bo mogoče otrok ob vstopu v vrtec nekaj časa drugače obnašal, in mu v tem obdobju pomagamo, kolikor se le da. Zato otroka postopoma uvajamo v vrtec ter mu tako omogočamo, da začne razvijati večstransko zdravo navezanost.

V obdobju uvajanja ter prilagajanja otroka na vrtec nam bodo v pomoč splošna priporočila za uvajanje otrok , poznavanje nekaterih odzivov ter dejavnikov tveganja ob vključitvi otrok v vrtec.

 

SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA UVAJANJE OTROKA V VRTEC

Vzbujanje interesa: Pred prihodom otroka v vrtec si vzemite čas in si oglejte vrtec skupaj z otrokom. Otroku pripovedujte o vrtcu, skupaj z njim poglejte slikanico, risanko, preberite knjigo na to temo. Doma se skupaj z otrokom igrajte z dojenčki, lutkami – odigrajte prizore poslavljanja (otrok naj bo mama, pripelje otroka v vrtec, mama je vzgojiteljica , nato zamenjajte vloge,…ipd). Otroku predstavite vrtec v pozitivni luči – to naredite predvsem tako, da tudi sami pri sebi obudite in negujete zaupanje ter pozitivno naravnanost do vrtca. Vendar poskrbite tudi, da bo slika o vrtcu realna – pri tem vam bo v pomoč poznavanje pričakovanj in nalog, s katerimi se otrok sreča v vrtcu.

Načrtujte uvajanje: Dogovorite se, kdo bo uvajal otroka: če je otrok zelo navezan na mamo, lahko morda poizkusi uvajati očka , babica – pogovorite s o tem tudi z otrokom, če je to mogoče. Dogovorite se v službi (načrtujte dopust, koristite ure). Ob uvodnem obisku v vrtcu se dogovorite z vzgojiteljico, kako bo potekalo uvajanje; razvijajte in negujte zaupanje ter odnos z vzgojiteljico. Uvajanje načrtujte glede na realne možnosti (službene obveznosti, čas, dodatna pomoč , ki je na voljo v času uvajanja..) in poznavanje vašega otroka (starost otroka, ali se hitro prilagaja, že ima izkušnje z ločitvijo od matere /bližnjih, ali že ima izkušnje z vrstniki, dosedanji ritmi spanja, hranjenja, rituali,…). Pozanimajte se o dnevni rutini v vrtcu ter že pred vstopom otroka v vrtec ustrezno prilagodite urnik hranjenja, spanja, predvsem pa tudi dojenje.

Pred sprejemom otroka v vrtec se pogovorite z vzgojiteljico o vsem, kar se vam zdi pomembno za ta korak. V ta namen vas bo vzgojiteljica tudi prosila, da izpolnite krajši vprašalnik. V osebnem kontaktu boste tudi sami lažje razvijali zaupanje, ko boste otroka zaupali novim ljudem.

Postopnost: Otrok naj spoznava novo okolje postopno, ob prisotnosti nekoga, ki mu zaupa, Pogovorite se z vzgojiteljico o vaši aktivni prisotnosti v skupini. Morda boste prvi dan opravili le krajši ogled vrtca, morda boste začeli z obiski na igrišču. Ali pa boste prvi dan začeli tudi že s vključevanjem v skupino – s prihodom ob uri, ki bo tudi sicer stalnica za prihod otroka v vrtec. Ne pustite otroka že prvi dan ves dan v vrtcu, počutil se bo zapuščenega . Prvi dan naj otrok ostane v vrtcu krajši čas, nato čas samostojnega bivanja otroka v skupini podaljšujte postopno. Otroku tudi zelo natančno povejte, kdaj pridete (na začetku greste samo na stranišče ipd., …pridete nazaj npr.po 10 min ali 30 min,…čez čas po kosilu, šele nazadnje po počitku…). Otrok si bo počasi oblikoval občutek, ritem in nato tudi predstave o času ter bo lažje obvladoval stisko ob ločitvi.

Prisotnost staršev v igralnici: Če boste prve dni skupaj z otrokom v igralnici, se pogovarjajte in igrajte tudi z drugimi otroki. Tako se bo otrok pričel postopoma ločevati od vas, vas deliti z drugimi otroki, pričel se bo zanimati za igrače in igre, vrstnike in vzgojiteljice. Sodelujte z vzgojiteljico: bodite v pomoč . Dogovorite se kako lahko pomagate: razdeliti hrano, pri oblačenju otrok, preberete zgodbico skupini otrok, se vključite v igro otrok,…Otrok se od vas uči, želel si vas bo posnemati. Morda pa bo tudi užaljen, ker boste pozornost namenili drugim otrokom: temu posvetite ustrezno pozornost, zagotovite mu, da ga imate radi in ste le njegova mama/oče, vendar ne potencirajte problema. To je del učenja. Pomagajte mu, da se vključi.

Umirjen prehod v vrtec: Ne odvajajte otroka v tem času od dude, plenic ali stekleničke. Odložite selitev v novo sobo ter poskrbite tudi za umirjeno in ustaljeno domače okolje. Za druge spremembe bo še čas, ko se bo otrok v vrtcu dobro počutil.

Kontinuiteta ter vztrajnost pri uvajanju: Če je le mogoče uvajanja ne prekinjajte. Vsaka prekinitev pomeni za otroka ob ponovnem prihodu v vrtec nov začetek: bodite še posebej pozorni na ponedeljek po prvem tednu uvajanja, vrnitev v vrtec po bolezni,… Če vas skrbi in uvajanje otroka v vrtec ne poteka tako, kot ste pričakovali, ali pa je otrokovo vedenje doma precej spremenjeno, se o tem vsekakor pogovorite z otrokovo vzgojiteljico ali drugo strokovno delavko/delavcem vrtca.

 

Pomoč in podpora otroku v času uvajanja:

  • V vrtec prinesite dudo ali stekleničko, s katero se otrok tolaži ali pomirja pred spanjem, ali kakšno drugo tolažilno igračko in predmet -tako boste otroku pomagali, da bo prebrodil ločitev od vas ; ti predmeti ga bodo tolažili in pomirjali.
  • Otroka ob prihodu v vrtec predajte vzgojiteljici nežno, a odločno. Bodite umirjeni, z vzgojiteljico se prej pogovorite, kako se posloviti. Slovo od otroka naj bo kratko, saj se večina otrok ob dolgem slovesu težje loči od staršev. Pomembno je, da je prihod v vrtec umirjen in da se poslovite ter otroku zagotovite, kdaj pridete ponj.. Dolgotrajno poslavljanje lahko vzbudi jok ter zmede otroka. Predvsem otroka ne sprašujte, če je žalosten, če želi ostati v vrtcu,…
  • Ustvarite stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca: to daje otroku občutek varnosti in zaupanja; držite se tega, kar obljubite otroku.
  • Doma otroku posvetite več časa in pozornosti: tako mu boste pomagali, da bo hitreje pridobil zaupanje in se laže vživel v vrtec. Zavedajte se,da je otrok v prehodnem obdobju, v stresni situaciji. Prepoznajte odzive. Otrok mora kdaj tudi sprostiti paro in prav je, da mu to dovolite. Doma pripravite »kotiček za sproščanje« – z mehkimi materiali, knjigicami, sprostitveno glasbo, priljubljenimi igračami,… Omogočite otroku veliko gibanja , skupaj počnite stvari, ki jim ima rad in tudi vas napolnijo z energijo. Posebno pozornost namenjajte otrokovi igri, tudi igri z otrokom. Določite jasna pravila (rutina: prihodi –odhodi, hrana, spanje, odnosi ), ki pa naj jih ne bo preveč.
  • Kolikor je le mogoče, načrtujte uvajanje skupaj z otrokom- dogovarjajte se.
  • Pogovarjajte se z vzgojiteljico , izmenjujte informacije, spregovorite tudi o svojih skrbeh, pomislekih.Razvijajte in negujte zaupanje ter odnos z vzgojiteljico.

 

OTROKOV ODZIV NA SPREMEMBE IN STRES

Kako se bo otrok odzval na spremembe in stres ter kako bo potekalo prilagajanje ob vstopu v vrtec, je odvisno od stopnje njegovega razvoja, njegovega značaja, njegovih izkušenj in od našega ravnanja. Ker otrok v novih okoliščinah, soočen z večjo količino zahtev , ne zna in ne zmore uporabiti zrelih načinov soočanja, se pojavijo različne regresivne reakcije ter prilagoditvene težave.

Regresivne reakcije se, posamično ali v povezavi, pojavljajo pri vseh otrocih – to je naravna reakcija na določeno raven stresa. Otrok se vrne na neko že preseženo stopnjo razvoja /vedenja na posameznih področjih ali nalogah. Pojavijo se lahko:

  • ponovna zahteva po dojenju ali hranjenju iz stekleničke;
  • sesanje prsta;
  • ponovno močenje in /ali blatenje v hlačke;
  • povečana jokavost, razdražljivost, „muhavost“;
  • oklepanje staršev;
  • motnje spanja in teka;
  • pojavljanje strahov;
  • psihosomatske težave: boli trebušček, prebavne motnje, psihogeni kašelj…;
  • stopnjevanje agresije (po drugem letu starosti) do staršev, vrstnikov, v destruktivni igri;
  • ponavljajoča dejanja ali govor;
  • grizenje nohtov ali zvijanje las;
  • slabše govorno izražanje itd.

 

Prilagoditvene težave so pogostejše v prvih dneh bivanja v vrtcu. Obdobje prilagajanja poteka navadno od 3 do 4 tedne. Pri nekaterih se kažejo težave zjutraj, pri drugih v skupini ali doma, nekateri pa šele čez čas nočejo več v vrtec. Nekatere značilne prilagoditvene težave:

  • odklanja vrtec –noče v vrtec, se oklepa staršev, joče, brca , otepa z rokami, doma noče govoriti o vrtcu,…
  • odklanja hrano v vrtcu, noče spati,…
  • se ne vključuje v igro, se izogiba kontaktu z vrstniki, vzg., samo opazuje,…
  • ljubosumnost ;
  • je bolj siten, razdražljiv, agresija;
  • je utrujen, doma veliko spi,..
  • joče, ko ga pridete iskat;
  • dolgotrajni jok, hlipanje;
  • padec odpornosti in zbolevanje;
  • odložena reakcija na vrtec: na začetku vznemirjenje, na videz živahen, šele čez čas odklanja vrtec.

KDAJ NAS MORA SKRBETI?

Starši smo ob vstopu otroka v vrtec podvrženi stresu, ki se povezuje z zahtevami in pritiski dela ter drugih, morda v tem trenutku ne najbolj ugodnih okoliščin v našem življenju. Pogosto smo v dilemi glede tega, kako poteka uvajanje ter prilagajanje našega otroka na vrtec. Zgodi se , da spregledamo kakšno težavo ali pa da s pretirano zaskrbljenostjo krepimo nekatere neugodne odzive.

Recepta za premagovanje težav pri otrocih žal ni, osnovno vodilo ostaja: bolje preprečevati kot zdraviti.

 

POGOVARJAJMO SE. ZAUPAJMO VZGOJITELJICI SVOJE POMISLEKE, OPAŽANJA. POMEMBNA JE TUDI INFORMACIJA, KI VAM JO O OTROKU IN NJEGOVEM POČUTJU V VRTCU PODA VZGOJITELJICA.

Za oceno dejavnikov tveganja ter pomoč posameznemu otroku je potrebno upoštevati tako otrokovo starost, njegove značilnosti, potek dosedanjega razvoja , socialne okoliščine, širši kontekst ter seveda njegove odzive , vedenje tako v vrtcu kot doma. V pomoč nam bo tudi nekaj namigov, kdaj obstaja večja verjetnost, da otrok ne zmore premagati težav ter je intenzivnost ter trajanje težav večje.

Posebej pozorni bodite, če ste tudi sami soočeni s katero od večjih življenjskih preizkušenj in dogodkov: ločitev, rojstvo sorojenca, bolezen ali smrt v družini, selitev, menjava službe, izguba službe ali dalj časa trajajoča brezposelnost ter večje socialnoekonomske težave,…To so visoko stresni življenjski dogodki, ki vplivajo na stabilnost družinskega sistema, povečujejo ranljivost vseh posameznikov in družine kot celote. Pogosto se zgodi, da je prisotnih več takih dogodkov hkrati : ločitev ali menjava službe je povezana s selitvijo, izguba službe z večjimi socialno – ekonomskimi problemi, ipd. Razpoložljivi viri – čas, energija, denar – se zmanjšajo ali izčrpajo, socialna mreža se pretrga. Poiščite pomoč – naj vam ne bo odveč o tem spregovoriti tudi z vzgojiteljico v vrtcu, svetovalno delavko, poiskati pomoč tudi drugje. Kadar so v stiski starši, to skoraj vedno prizadane tudi otroke in jim oteži proces prilagajanja, saj tudi oni »bijejo bitko na več frontah«. Če se pri otroku pojavi več različnih negativnih odzivov (npr. destruktivna igra, zvijanje las, motnje spanja in /ali hranjenja, ….: posvetimo otroku več pozornosti, pogovorimo se z vzg., svetovalno delavko; po potrebi obnovimo svojo prisotnost v vrtcu,…

Če se pojavijo dlje časa trajajoči psihosomatski odzivi, dalj časa trajajoče potrto razpoloženje, dolgotrajno hlipanje v vrtcu in drugi intenzivni odzivi, ki so prisotni v različnih okoljih, je to znak, da otrok sam ne zmore iz stiske. Vsekakor potrebuje dodatno pomoč s strani vseh bližnjih odraslih, tudi s strani vzgojiteljic, svetovalne službe ali širše. V redkih primerih je potrebna morda tudi prekinitev uvajanja ter odlog vključitve otroka v vrtec.

VELIKO POGUMNIH KORAKOV IN USPEHOV VAM ŽELIMO.
Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO!

Alenka V. Simonič, univ.dipl.ped.

svetovalna delavka

To Top